Po-MOČ za najmlajše (3 -11 let)
Otroštvo je življenjsko obdobje, v katerem smo ljudje bolj ranljivi.
Otroci so najbolj ranljiva skupina, kadar govorimo o psihološki občutljivosti in vplivu okolja na njihovo duševno zdravje. Njihovi možgani so še vedno v fazi razvoja, kar pomeni, da intenzivneje doživljajo čustva in še nimajo popolnoma razvite sposobnosti regulacije čustev in obvladovanja stresa. To jih postavlja v položaj, kjer so močno občutljivi na vplive iz okolja, še posebej na odnose z najbližjimi, kot so starši, sorojenci, vzgojitelji in učitelji.
K nastanku stisk otroka pripomorejo neurejene družinske razmere, slaba samopodoba, toge zahteve, pomanjkanje pozornosti in občutka varnosti, prekomerne šolske ter druge obveznosti in različne družbene situacije. Otroci niso še dovolj dobro opremljeni, da bi se lahko sami učinkovito soočili z večjimi duševnimi preizkušnjami. Ker se sami težko spopadajo z izzivi, ki jih prinašajo različne situacije, potrebujejo trdno oporo staršev in po potrebi pomoč strokovnjaka.
Kako prepoznati stisko otroka?
Na stisko otroka nas lahko opozorijo naslednji znaki: odklanjanje hrane, hiter upad/dvig telesne mase, upad volje za druženje z vrstniki, opuščanje šolskih obveznosti, samopoškodbeno vedenje, motnje razpoloženja, samomorilne misli, strah, pretirana zaskrbljenost, razdražljivost, izbuhi jeze, konfliktnost, agresivnost, napetost, poseganje po alkoholu ali drugih psihoaktivnih substancah, upad samostojnosti, jokavost, apatičnost, impulzivnost, spremenjeno vedenje, psihosomatske težave (ponavljajoče se prebavne težave, glavoboli, bolečine v trebuhu, motnje spanja ipd.), znaki zasvojenosti, izogibanje strah vzbujajočim situacijam.
Zakaj ob prepoznani stiski otroka z iskanjem pomoči ni dobro čakati predolgo? V nadaljevanju najdete nekaj razlogov.
- Človekovi možgani se dokončno razvijejo šele v sredini 20. let, zato se čustveni in vedenjski vzorci v otroštvu pospešeno utrjujejo.
- Za normalen razvoj možganov je nujna ustrezna zadovoljitev potreb po varnosti in ljubezni.
- Otroci so zaradi še nerazvitih sposobnosti soočanja z različnimi stresorji ranljivejši in se sami težko spopadajo z večjimi izzivi.
- Otroci so bistveno bolj občutljivi in dojemljivi za vplive okolja v primerjavi z odraslimi, še posebej za tiste, ki ogrožajo zadovoljevanje njihovih razvojnih potreb.
- Duševne stiske lahko ovirajo normalen osebnostni razvoj otroka.
- O svoji stiski se otroci neradi pogovarjajo s starši in vrstniki, mlajši otroci je še ne zmorejo ubesediti. Njihova stiska s tem narašča.
- Odnos s strokovnjakom nudi otroku potreben občutek varnosti, zaupanja in brezpogojnega sprejemanja, da lahko krepi svoje moči za soočanje s težavami.
- Otrok se skozi strokovno obravnavo spoznava, prepoznava svoje nekonstruktivne vzorce razmišljanja in vedenja ter jih postopoma preoblikuje. Krepi pozitivno samovrednotenje.
- Otrok se tekom psihosocialne obravnave nauči različnih tehnik, ki so mu v pomoč pri učinkovitejšem razreševanju prihodnjih izzivov. S tem se prekine utrjevanje nezaželenih navad.
- Odsotnost obravnave duševnih težav povečuje verjetnost za slabše izide (razvoj anksioznih ali osebnostnih motenj, kronične depresije, odvisnosti in drugih težav, ki se lahko nadaljujejo tudi v mladostništvo in odraslost).
- Obravnava težav, ki izvirajo iz otroštva in mladostništva, je v odrasli dobi dolgotrajnejša ter zahteva večje napore.
- Neustrezna obravnava stisk iz otroštva in mladostništva pomembno poveča tveganje za prenos nekonstruktivnih vzorcev razmišljanja, čustvovanja ter vedenja na potomce.
- Osebne stiske močno zmanjšujejo posameznikovo funkcionalnost, uspešnost in zadovoljstvo.
Za katere otroke je psihosocialna pomoč primerna?
Psihosocialna podpora je primerna za otroke, ki se soočajo:
- z vedenjskimi in čustvenimi težavami ter s težavami na socialnem področju,
- s težavami na področju šolanja,
- s psihosomatskimi težavami,
- s prekomerno telesno maso,
- z izgubo bližnje osebe/domače živali,
- z ločitvijo staršev,
- s telesno boleznijo,
- z nizko samopodobo.
Za dobro počutje otrok in staršev dodatno skrbita maskoti otroške posvetovalnice – mišek Tip in miška Maša.
Tip in Maša sta najboljša prijatelja. Sta navihana, vesela in igriva. Skupaj se rada smejita, nemalokrat se krohotata vse do solz. Tu in tam si privoščita tudi kakšno vragolijo, s katero popestrita vsakdanjik staršem in prijateljem. In čeprav je njuno razpoloženje večinoma podobno toplemu sončnemu dnevu, sta tudi mišek in njegova najboljša prijateljica kdaj žalostna, jezna in razočarana. Nemalokrat občutita tudi strah. Vse to je povsem normalno. Zavedata se, da se drug na drugega lahko zaneseta tudi, ko se znajdeta v težavah. Stojita si ob strani, se poslušata in skupaj iščeta rešitve. Zelo rada pomagata otrokom. Bi ju želel/a spoznati?
